Oddelek za filozofijo

Oddelek za filozofijo

Raziskovalno delo na Oddelku za filozofijo

Raziskovalna skupina Filozofija pri Znanstvenem inštitutu (0581-001)

Člani in članice oddelka tvorijo raziskovalno skupino Filozofija pri Znanstvenem inštitutu, ki je najuspešnejša raziskovalna skupina ne le na Filozofski fakulteti, ampak v nacionalnem merilu. Glavni raziskovalni program Filozofske raziskave vodi akad. prof. dr. Slavoj Žižek Krečič.

Raziskovalni program: Filozofske raziskave (P6-0252; 1.1.2015-31.12.2020)

Predlagani raziskovalni program je nadaljevanje že izvajanega programa Filozofske raziskave, ki je bil financiran v letih 2009-2014. Filozofske raziskave so se v tem času izkazale za najbolj plodno ter teoretsko in družbeno propulzivno raziskovalno skupino v Sloveniji. Na področju filozofije ta program prednjači po mnogih kazalcih: po številu raziskovalcev, po številu bibliografskih enot, torej publiciranega raziskovalnega dela, po mednarodnem ugledu njenih raziskovalcev kot nazadnje tudi po učinku in vplivu na znanstveni, družbeni in javni prostor. Specifika in odločilna prednost te raziskovalne skupine je v tem, da njene raziskave pokrivajo vsa pomembna obdobja zgodovine filozofije. Najpomembnejša vrlina je torej velika vsestranskost in hkrati določen ravnotežnostni akt njenega področja učinkovanja: raziskovalci namreč objavljajo tako v slovenskem kot v tujih jezikih, pišejo tako strogo znanstvena kot poljudna dela, izkazujejo tematsko prožnost med čisto filozofijo in interdisciplinarnimi povezovanji, reflektirajo tako svetovne dogodke kot narodno identiteto, se posvečajo tako evropskim kot neevropskim filozofijam, negujejo akademsko tradicijo in hkrati s svojo filozofijo stopajo v javni prostor, obenem pa so dejavni pedagoško, uredniško in prevajalsko.

Program si je v preteklem petletnem obdobju financiranja zastavil raziskovalni cilj, v emfatičnem smislu misliti sodobnost. Ta cilj je v celoti izpolnil, kar brez dvoma kaže bogata bibliografija raziskovalcev, obenem pa ta zasnutek postavlja tudi smernice prihodnjega raziskovanja. Raziskovalno delo se bo posvečalo kontinuiranemu spremljanju in poglabljanju svetovnih dosežkov pri preučevanju filozofije in njene zgodovine, po drugi strani pa bo v soočenju s paradoksi novejšega družbenega in tehnološkega razvoja izdelovalo konceptualna orodja, s katerimi bi bilo mogoče razpoznati strukturo sodobnega sveta. Slavoj Žižek se je v svojem teoretskem delu izkazal za enega najbolj priostrenih, karizmatičnih, daljnosežnih, pa tudi zelo konkretnih diagnostikov časa. V svojem delu Living in the End Times je identificiral štiri temeljne probleme sodobnosti, ki jih imenuje kar štirje jezdeci apokalipse. To so svetovna ekološka kriza, posledice biogenetske revolucije, nesorazmerja v ekonomskem sistemu (sem sodijo intelektualna lastnina, boj za surovine, vodo in hrano) ter globalni razrast socialnih delitev in izključitev. Na podlagi te diagnoze skuša Žižek misliti možnost novega začetka. Ti štiri koordinate ter predlogi za premagovanje njihovih navidez nerešljivih paradoksov bodo predstavljali teoretsko in hkrati aktualno ter družbeno-angažirano izhodišče raziskav za naslednje petletno obdobje. Programska skupina je za to kar najbolje usposobnljena, saj vključuje raziskovalce, ki se ukvarjajo s filozofijo ekologije, bioetike, svetovnega etosa, ideje družbene pravičnosti, ekonomije, nevroznanosti, religije in športa.

Trenutni raziskovalni projekti in mednarodna sodelovanja

Temeljni raziskovalni projekt izhaja iz 1) logiškega, 2) epistemološkega, 3) filozofsko- genealoškega in 4) ideološko-kritičnega statusa indiference v moderni dobi. Temeljni namen projekta je analiza strukture in zasnutje genealogije indiference. Projekt pri doseganju tega namena sledi štirim ključnim ciljem: 1) formulacija logiškega statusa negativnosti indiference, 2) eksplikacija epistemološkega problema indiference kot mehanizma produkcije novega v moderni dobi, 3) demonstracija osrednje vloge koncepta indiference v sprejetih genealogijah filozofskega pojma ponavljanja in 4) utilizacija tako dobljenega koncepta indiference za kritiko ideološke retorike krivdne ekonomije.

Projekt bo skušal podati konsistentno kritiko danes prevladujočih novih realizmov, predvsem gibanja, ki se združuje pod imenom “spekulativni realizem”, kot tudi formulirati alternativo, ki bi utemeljila možnost nekega drugega realizma, ki na bolj adekvaten način odpre prostor znanstveni konceptualizaciji realnosti.

V prvem sklopu raziskav si bo projekt prizadeval reinterpretirati razmerje med Kantovo trascendentalno gesto in obratom k jeziku, iz katerega so črpale filozofije v dvajsetem stoletju. Želimo izpostaviti, da je izvore drugega treba iskati že v predkantovski filozofiji, kar je toliko pomembneje, ker se je v obdobju od Locka do Humboldta filozofija jezika razvijala v tesni navezvi na epistemologijo in filozofijo duha, ki je domače področje kantovskega transcendentalizma. V drugem sklopu raziskav bomo izpostavili določeno tendenco v zgodovini odnosa med filozofijo in znanostjo, ki je ostala povsem spregledana, in predstavili novo branje zgodovine filozofije, ki v kantovski in pokantovski kontinentalni filozofiji ne bo videla dokončnega slovesa filozofije od realizma in absolutnega razkola med filozofijo in znanostjo. Zasledovali bomo danes povsem zanemarjene in spregledane realistične vzgibe kantovske in pokantovske filozofije vse do danes, ki se odražajo v razmerju indeference med filozofijo in znanostjo. V nasprotju z dvem običajnima stališčema, ki, v prvem primeri, filozofijo povzdigne visoko nad znanost (Heidegger) ali, v drugem primeru, v njej vidi le propedevtiko znanosti (zgodnji Wittgenstein), bi radi izpeljali kompleksnejšo matrico odnosa, po kateri filozofija pripozna realizem znanosti ravno v meri, v kolikor do njega zmore postati indiferentna.

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...