Zgodovina oddelka
Začetki Oddelka za filozofijo segajo v leto 1919, ko je bil v okviru Filozofske fakultete zasnovan skupni seminar za filozofijo (s psihologijo) in pedagogiko. Prvo obdobje delovanja oddelka nosi pečat dr. Franceta Vebra, ki ga je leta 1920 fakultetni svet Filozofske fakultete imenoval za docenta. Na oddelku je ostal do upokojitve avgusta 1945. Njegova začetna predavanja 1920 obsegajo tako načela analitične psihologije kot ožje filozofska vprašanja. Vodenje filozofskega seminarja z aktivno udeležbo slušateljev je bilo ves čas ena od značilnosti njegovega načina dela. Prvi asistent na filozofiji je bil (1923) dr. Klement Jug (1898-1924). Delo v seminarju se je začelo deliti šele z letom 1934, ko je postala docentka dr. Alma Sodnik (1896-1965).
V tem času je Veber deloval na področju zgodovine filozofije, drugo področje je bila sistematska filozofija, kjer je predaval predmetnostno teorijo, in to na področjih etike, spoznavne teorije in estetike. S tem je uvedel na področje slovenske filozofije srednjeevropsko filozofijo, ki je nastala v graškem seminarju pod vodstvo profesorja Meinonga ter je bila posebna zvrst fenomenologije. Če povzamemo to prvo obdobje razvoja Oddelka za filozofijo, velja reči, da je bil program predavanj in seminarjev predvsem delo dveh eminentnih predstavnikov slovenske filozofske ustvarjalnosti: Vebra in Sodnikove. Leta 1939 je zaprosil za naziv privatnega docenta dr. Cene Logar, ki se je želel posvetiti sociologiji. Mesto je dobil 1941. leta ter začel predavati noetiko (spoznavno teorijo), predvsem v smislu predmetnostne teorije.
Drugo obdobje razvoja Oddelka za filozofijo se začne 1945 z novo politično situacijo. Če je imel dotlej študij filozofije bolj kabinetni značaj, je novi politični sistem pričakoval od filozofije aktivno vlogo v izgradnji socializma, pri čemer naj bi imel dominantno vlogo dialektični in historični materializem. Povsod v Jugoslaviji je bila opravljena čistka med meščanskimi filozofi, katerih velik del je bil odstranjen z univerz. Taka usoda je doletela tudi Vebra, ki je bil avgusta 1945 administrativno upokojen. Ker je za razvijanje svojih misli potreboval publiko, je po tem kot filozof odnehal in po tem letu ni napisal nobenega omembe vrednega filozofskega spisa več.
Avgusta 1945. leta je predstojništvo prešlo na dr. Almo Sodnik. Naslednjega leta je postala Sodnikova izredna profesorica, k prilagoditvi učnega načrta pa sta bistveno prispevala Boris Ziherl in Cene Logar. Ziherl (1910-1976) je prevzel predavanja iz dialektičnega materializma. Dr. Cene Logar (1913-1995) je nastopil kot docent leta 1947 in je do leta 1949 predaval posamezna poglavja iz novoveške filozofije in teme iz spoznavne teorije dialektičnega in historičnega materializma. Februarja 1949 je bil v zvezi z Resolucijo Informbiroja odstranjen, zaprt na Golem otoku, po izpustitvi pa je dobil delo v Državnem Arhivu Slovenije. Fakulteta mu je priznala naziv redni profesor, predavati pa zaradi bolezni ni začel. Na izpraznjeno mesto učitelja za dialektični materializem z logiko in spoznavno teorijo je bil na fakultetnem svetu leta 1950 izvoljen docent dr. Vladimir Seliškar (1911-1999), ki je nato predaval filozofijo marksizma in spoznavno teorijo. Leta 1954 je Boris Ziherl postal redni profesor za historični materializem, oddelek se je preimenoval v Oddelek za filozofijo in sociologijo in dobil tri asistentska mesta, ki so jih zasedli Veljko Rus, Taras Kermauner in Anton Žvan.
Leta 1960 je bil ustanovljen Oddelek za sociologijo, katerega bistveni del je postala nekdanja katedra za historični materializem Borisa Ziherla. Ta odcepitev katedre je pomenila tudi izgubo prostorov, ki so bili filozofiji namenjeni v novi stavbi fakultete. Oddelek pa je spet prevzel staro in še danes veljavno ime Oddelek za filozofijo.
S študijskim letom 1961/62 se je filozofski oddelek ponovno začel krepiti: nastopila sta Božidar Debenjak (1935-) kot predavatelj teorije stvarnosti in Frane Jerman (1933-2002) kot asistent za dialektični materializem s spoznavno teorijo in logiko. Upok. prof. dr. Alma Sodnik je bila pripravljena še dalje predavati zgodovino starejše filozofije, sodelovanje je končala šele njena smrt. Leta 1965 je prišel na oddelek dr. Vojan Rus (1924-2015) kot docent za etiko. Kmalu je napredoval v izrednega in pozneje v rednega profesorja in pod imenom "filozofska sistematika" razgrnil celo vrsto filozofskih disciplin – etiko, antropologijo in ontologijo, pozneje tudi estetiko. Njegov prihod je tudi omogočil najprej Borisu Majerju, da je 1968 doktoriral, nato pa, da (1969-70) obranita doktorata še Frane Jerman in Božidar Debenjak. Oddelek je zdaj lahko organiziral tudi tretjestopenjski študij ter zaživel normalno življenje. To kažejo tudi statistike študentskega vpisa in števila diplomantov.
Po univerzitetni reformi študija 1986, ki jo je oddelek izkoristil za uvedbo tudi enopredmetnega (samostojnega) študija filozofije, se je oddelek na podlagi daljše vsebinske debate odločil v š. l. 1989/90 za prestrukturiranje študijskega programa in uvedbo več novih predmetov: filozofije religije, filozofije narave, teoretske psihoanalize, ter za osamosvojitev estetike z lastnim učiteljem. Ta program je stopil v veljavo s š. l. 1991/92, in to je omogočilo, da so na oddelek prišli še trije učitelji: red. prof. dr. Tine Hribar (prej na FSPN oz. FDV), izr. prof. dr. Marko Uršič in izr. prof. dr. Lev Kreft. Strokovna stabilnost in uspešnost oddelka se je odzrcalila tudi v vpisnih številkah, ki so dosegle na vrhuncu prek 500 študentov v vseh smereh in letnikih, tako da jih je bilo treba začeti omejevati.
Bolonjska prenova leta 2006 je prinesla velike vsebinske in kurikularne spremembe. Z vidika vsebine nam je na oddelku za filozofijo uspelo vključiti v programe vrsto novih predmetov in učne vsebine, in sicer na vseh treh ravneh bolonjskega študija: prvostopenjskem, magistrskem in doktorskem. Redni študij se je v zadnjem desetletju zelo okrepil z mednarodnimi pogodbami o sodelovanju in izmenjavi študentov in učiteljev.
Poleg rednega študija Oddelek za filozofijo izvaja tudi študij ob delu ter magistrski in doktorski študij. Zelo razvita je tudi raziskovalna dejavnost. Člani oddelka za filozofijo tvorijo raziskovalno skupino Filozofija pri Znanstvenem inštitutu, ki je najuspešnejša raziskovalna skupina ne le na Filozofski fakulteti, ampak kar v nacionalnem merilu, glavni raziskovalni program Filozofske raziskave pa vodi akad. prof. dr. Slavoj Krečič Žižek.
Oddelek za filozofijo omogoča zelo kompleksno poučevanje filozofije, v katerem so zastopane vse vodilne usmeritve sodobne filozofije (fenomenologija, hermenevtika, analitična filozofija, strukturalizem in psihoanaliza). Poleg izobraževanja na prvi in magistrski stopnji omogoča tudi razvejen doktorski študij. Marsikje v svetu so filozofski oddelki razdeljeni po filozofskih smereh, tako da ima ena univerza zastopano eno smer, npr. analitično, druga pa drugo, npr. fenomenološko. V nasprotju s tem pa je zavestna odločitev našega oddelka, da so v njem zastopane vse aktualne filozofske orientacije. Ta odločitev za pluralnost in sožitje je prednost, ki jo narekuje predvsem zavezanost dialogu. Ta drža, hkrati pa znanstvena odmevnost članov oddelka doma in v tujini, izpričujeta njegovo nesporno vitalnost.
