zgodovina

Oddelek za filozofijo

Heglova politična metafizika

Heglova politična metafizika

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

J6-2590

Naziv projekta

Heglova politična metafizika

Obdobje trajanja projekta

1. 9. 2020 - 31. 08. 2023  

Letni obseg

1,6 FTE

Vodja projekta

Red. prof. Zdravko Kobe

Veda in področje

Humanistične vede / Filozofija

Sodelujoče raziskovalne organizacije

/

Medtem ko je Hegel nemško klasično filozofijo opredelil kot teoretsko spoznanje in s tem dovršitev tistega preloma, ki se je v politični praksi zgodil s francosko revolucijo, je izhodiščna premisa projekta ravno nasprotno, namreč, da sicer lahko razumemo svet, vendar še vedno nismo zmožni misliti politične prakse. Ta premisa vključuje tezo, da je isto stališče prisotno tudi v Heglovi osrednji pojmovni operaciji, ki je zajeta v njegovem razumevanju pojma. Že od samega začetka je bilo heglovstvo ujeto v stalen tok pozitivnih in negativnih odzivov, toda Heglova politična filozofija je bila skoraj vsesplošno ocenjena kot reakcionarna. Nekateri komentatorji so njegovo filozofijo celo obravnavali kot znanstveno prebivališče duha pruske reakcionarnosti. Po našem mnenju pa je treba izvorni, produktivni in celo revolucionarni značaj njegove misli treba iskati ravno v dialektičnem razmerju med samim pojmom in politično formo.

Na podlagi ocene, da je Hegel izvedel pojmovni obrat, katerega razsežnost še ni v celoti doumljena, je glavni cilj projekta določiti logično strukturo Heglovega pojma, s čimer bi filozofiji omogočili vrnitev k njeni osnovni nalogi, k razvitju pojmovnega orodja za mišljenje lastnega časa. V tem pogledu se projekt zoperstavlja depolitizaciji postmodernega obrata. Le tako lahko filozofija prispeva k razumevanju problemov našega časa. Hegelov filozofski program je zato mogoče razumeti kot odgovor na krizo tradicionalnega režima mišljenja, ki je v mnogih pogledih odražal politični položaj tistega časa. S Kantovo filozofijo in "sporom o spinozizmu" se je kriza mišljenja splošno razširila, obenem pa je sprožila radikalen odgovor romantikov, ki so zagovarjali odpravo umskega mišljenja. Zaradi tega je Hegel kot dosledni zagovornik stališča uma poskušal razviti pojme, ki bi imeli notranjo strukturo, da bi lahko mislil, kar je s stališča razuma nemisljivo. V poskusu, da bi zasnoval nov metafizični okvir, je Hegel, pod vplivom Spinozove politične filozofije, temeljito preoblikoval običajno razumevanje logične forme pojma: predvsem je pojem mislil po modelu forme (političnega) delovanja in življenja.

Cilji projekta

Izhajajoč iz teh premis, projekt preučuje Heglovo preoblikovanje pojma in podrobno analizira njegovo novost. Z natančnim branjem Hegla in njegovih sodobnikov, prvič, podrobno preučuje »organološko« formo pojma, njegov odnos do sfere političnega ter proces formiranja racionalnosti. Drugič, izpostavlja nov metafizični značaj pojma, ki je vpet v politično formo. Tretjič, na podlagi preoblikovanja Heglovega pojma dokazuje Heglovo aktualnost ter obenem oživlja področje politične filozofije. Projekt posega v sodobno filozofsko razpravo, zlasti v zvezi s poskusi formuliranja moderne politike vednosti. Projektna skupina s pomočjo Heglove spekulativne logike obenem poskuša pokazati, kako je moment odločitve in subjektne samodoločitve vgrajen v samo formo pojma. Pomembna dodana vrednost projekta je vzpostavitev raziskovalne infrastrukture za študij klasične nemške filozofije v Ljubljani, kar bo spodbudilo uveljavitev tesnejšega sodelovanja z vodilnimi evropskimi centri na področju politične in nemške klasične filozofije.

Vodja ekipe

Zdravko Kobe, redni profesor nemške klasične filozofije in kritične teorije družbe na Univerzi v Ljubljani.

Raziskovalci

Simon Hajdini, docent na Oddelku za filozofijo FF UL

Gregor Moder, docent na Oddelku za filozofijo FF UL

Lidija Šumah, asistentka z doktoratom na Oddelku za filozofijo FF UL

Samo Tomšič, znanstveni sodelavec na FF UL

Goran Vranešević, docent na Oddelku za filozofijo FF UL

Mednarodno sodelovanje

Luca Illetterati (Univerza v Padovi) je redni profesor teoretične filozofije na Univerzi v Padovi. Deluje tudi kot predsednik italijanskega Društva za teoretično filozofijo, je član odbora organizacije “Internationale Hegel Vereinigung”, vodil je razne narodne in mednarodne raziskovalne projekte, na Univerzi v Padovi koordinira znanstveno skupino na temo klasične nemške filozofije in od 2014 predseduje italijanskemu Društvu za teoretično filozofijo (SIFiT).

Sebastian Rödl (Univerza v Leipzigu) je redni profesor praktične filozofije na Univerzi v Leipzigu. Pred tem je bil izredni profesor filozofije na Univerzi v Pittsburghu in ordinarij za filozofijo na Univerzi v Baslu.

Andrea Kern (Univerza v Leipzigu) je redna profesorica zgodovine filozofije na Univerzi v Leipzigu.

Jean-François Kervégan (Pariz I., Sorbonne) je redni profesor na univerzi Paris 1 Panthéon-Sorbonne. Njegovo delo se nahaja na presečišču treh področij: klasična nemška filozofija (Hegel in Kant), politična filozofija (teorija države in suverenosti, politika in konfliktnost) in filozofija prava (teorija normativnosti, razmerje med pravno normativnostjo in etiko).

Franck Fischbach (Université de Strasbourg) je redni profesor filozofije na Univerzi v Strasbourgu. Njegovo poglavitno področje raziskovanja in poučevanja je nemška klasična filozofija od Hegla do danes in vzpostavitev samostojne socialne filozofije v Franciji.

Birgit Sandkaulen (Univerza Ruhr v Bochumu) je redna profesorica filozofije na univerzi Ruhr Bochum in direktorica Raziskovalnega centra za klasično nemško filozofijo / Heglovega arhiva. Je sovodja projekta »Friedrich Heinrich Jacobi: Briefwechsel. Text – Kommentar – Wörterbuch Online« na Saški akademiji znanosti v Leipzigu in sourednica “Hegel-Studien”.

  • Prvi delovni sklop – Pripravljalna faza (meseci 1-6): analiza aktualne in najnovejše literature s poudarkom na pregledu del Heglovih sodobnikov in Heglove politične misli. Namen delovnega sklopa je pridobiti podroben vpogled v trenutno stanje raziskovalnega področja.
  • Drugi delovni sklop – Analiza Heglove političnosti pojma (meseci 7-19): člani skupine bodo analizirali in interpretirali svoje študije primerov s fokusom na preučevanju strukture Heglovega pojma v navezavi na formo političnosti, pri čemer bodo uporabljen skupni sklop raziskovalnih vprašanj in s tem zagotovili primerljivost razlag.
  • Tretji delovni sklop – Mednarodno znanstveno sodelovanje (meseci 20-30): vzpostavitev znanstvenoraziskovalno izmenjave z Univerzo v Padovi in ostalimi partnerskimi institucijami in tako poseči v sodobne filozofske in politične razprave. Sodelovanje bo potekalo v obliki internih kolokvijev v Ljubljani za člane raziskovalne skupine in sodelujočih tujih raziskovalcev. Dognanja bodo objavljena v slovenskih publikacijah. Poleg tega bo v partnerstvu z heglovskim združenjem Aufhebung pripravljenih pet dogodkov na relevantne teme iz področja Heglove politične filozofije.
  • Četrti delovni sklop – Diseminacija raziskovalnih rezultatov (meseci 30-36): organizacija mednarodnega simpozija o Heglovi Znanosti logike in objava relevantnih rezultatov v mednarodnih publikacijah in monografije. Posamezni raziskovalci bodo sodelovali na pomembnih mednarodnih konferencah in kongresih. Izsledki celotnega projektnega dela bodo objavljeni kot samostojni prispevki k sodobni filozofski misli.

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

 

Obvestila/Novice

Uvodni sestanek projektne skupine preko ZOOM platforme.

 

V sklopu projekta Heglova politična filozofija se bodo dvakrat mesečno odvijali redni seminarji, na katerih si bo Raziskovalna skupina za klasično nemško filozofijo prizadevala oživeti politično filozofijo z aktualizacijo Heglovega pojma kot politične forme.

Če je heglovstvo že od samega začetka ujeto v nenehen tok pritrditvenih in odklonilnih sodb, je Heglova politična filozofija dolgo veljala za reakcionarno in nazadnje napačno. In vendar je prvotni, produktivni in celo revolucionarni značaj Heglove misli treba iskati ravno v dialektičnem razmerju med pojmom in politično formo. Izhajajoč iz ocene, da je Hegel ustvaril pojmovni obrat, katerega razsežnosti še niso v celoti dojete, je glavna namera seminarja določiti logično strukturo Heglovega pojma, da bi se filozofija lahko vrnila k svoji osnovni nalogi, mišljenju svojega časa.

Hegel - Seminar

Seminarji:

1. Zdravko Kobe: O vplivu Spinozove politične filozofije na Heglovo spekulativno logiko

Vabilo na seminar

2. Gregor Moder: What Is to Be Done: On the Theatricality of Power

Vabilo na seminar

3. Samo Tomšič: Seminar Heglova politična metafizika: Kaj predeluje umetnost?

4. Zdravko Kobe: "L'État de Hegel en tant qu'institution épistémique: conséquences politiques du changement structurel du savoir" (Heglova država kot epistemska institucija: politične posledice strukturne spremembe v vednosti), ki je potekalo v sklopu seminarja "Raison(s) pratique(s)" v organizaciji Centra za sodobno filozofijo na Univerzi Pariz 1: Sorbonne. 

5. Goran Vraneševoć: Drhal kot excès tout nets

V torek, 14. decembra 2021 je potekalo predavanje višje znanstvene sodelavke na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo pri Univerzi v Beogradu, Adriane Zaharijević, z naslovom Nadaljnje refleksije o Milnerjevi 'filozofiji #jaztudi'. Predavanje je bilo organizirano v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ARRS projekta Heglova politična metafizika.

Vabilo

Med 5. in 7. aprilom 2022 bo potekal sklop predavanj Heiner F. Klemmeja, profesorja za zgodovino filozofije na Oddelku za filozofijo na Univerzi v Halleju.

- Maksimiranje svobode? Kant in Guyer o vrednosti svobode in uma

- Kolonializem - za in proti. Kant o kozmopolitskem pravu in pomenu zgodovine

- Humanost in samoohranitev. Kant ali Heidegger?

Predavanja so organizirana v okviru Filozofske fakultete in ARRS projekta Heglova politična metafizika.

Vabilo.

20. in 21. aprila 2022 bosta organizirani predavanji Gaetana Chiurazzija, profesorja za filozofijo na Univerzi v Torinu in predavatelja na Collège international de philosophie v Parizu:
- Bit je dynamis. Vpeljevanje pojma dynamis pri Platonu

- Neskončno in njegov izraz v poglavju o kvantiteti Heglove Znanosti logike

Predavanji sta organizirani v okviru Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete in ARRS projekta Heglova politična metafizika. 

Vabilo

 

Mednarodna filozofska konferenca Ideja dobrega pri Kantu in Heglu

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo v Leipzigu in Raziskovalnim centrom za analitični nemški idealizem Univerze v Leipzigu (FAGI) ter Goethe-Institutom Ljubljana organizira tridnevno konferenco Ideja dobrega pri Kantu in Heglu, ki bo potekala v prireditvenem prostoru Goethe-Instituta Ljubljana, Mirje 12, med 17. in 19. majem 2022 (vsak dan od 9. do 14. ure). 

Pri Kantu je moralnost posebna dolžnost, ki končna racionalna bitja zavezuje, da delujejo moralno zgolj zato, ker so racionalna. Njegova ideja avtonomije, njegovo vztrajanje na tem, da dobrega ni mogoče zvesti na prijetno ali uporabno, celo njegov drugi Kopernikanski obrat, po katerem se mora dobro ukloniti moralnemu zakonu – in ne obratno –, lahko razumemo kot korolarij Kantove svojske asociacije moralne dolžnosti z enotnostjo uma. Toda ko se spusti na raven delovanja, zaide v težave, kako natančno prikazati določilo svoje ideje dobrega ali kako prepričljivo pojasniti, zakaj moralni subjekt lahko ravna zlobno. Po drugi strani pa je Hegel to težavo pripisal dejstvu, da je Kant pojmoval um abstraktno, formalno, osiromašeno in navsezadnje precej pomanjkljivo. Da se Kantovi zapuščini ne bi odrekel, je moral formulirati veliko bogatejše pojmovanje uma, v katerem so mišljenje in hotenje, posamezno in obče, subjekt in substanca vključeni v svobodno, samo-določujoče udejstvovanje pojma. To je po Heglu minimum, v kolikor želimo adekvatno zapopasti idejo dobrega.  

S konferenco želimo artikulirati pojmovno polje ideje dobrega med Kantom in Heglom ter prikazati, kako vpliva na sodobno filozofijo, teologijo in pravo.   

Konferenco Idea of Good pripravljata prof. dr. Zdravko Kobe s Filozofske fakultete in prof. dr. Sebastian Rödl z Univerze v Leipzigu.  

Sodelujoči: 

  • Michael Frey (Univerza v Leipzigu) 
  • Florian Ganzinger (Univerza v Leipzigu) 
  • Martin Hergouth (Univerza v Ljubljani) 
  • Bojana Jovićević (Univerza v Ljubljani) 
  • Zdravko Kobe (Univerza v Ljubljani) 
  • Marcus Quent (Univerza umetnosti v Berlinu 
  • Giulia La Rocca (Univerza v Ljubljani/Univerza v Padovi) 
  • Sebastian Rödl (Univerza v Leipzigu) 
  • Goran Vranešević (Univerza v Ljubljani) 
  • Anna-Lena Weyand (Univerza v Leipzigu) 

Program najdete tukaj.

Število obiskovalcev je omejeno, zato prosimo, da ste prisotni na lokaciji konference (Mirje 12, Prireditveni prostor GI LJ) pred pričetkom predavanj. Po zapolnitvi sedišč za zunanje obiskovalce vam udeležbe ne moremo zagotoviti.  

Hegel's Political Metaphysics

While Hegel defined German classical philosophy as a theoretical realization, and thus the fulfillment, of the turning point that occurred in political practice with the French Revolution, the basic premise of the project is rather the opposite one, namely that we are able to understand the world but are still unable to think political practices. This premise includes the thesis that the same standpoint is also present in Hegel’s central conceptual operation, which is contained in his understanding of the Concept. From the very beginning, Hegelianism was caught in a constant stream of positive and negative reactions, but Hegel’s political philosophy was almost universally judged to be reactionary. Some commentators have even regarded it as the scientific abode of the Prussian reactionary spirit. By the project’s lights, however, the essential, productive, and even revolutionary character of Hegel’s thought must be sought precisely in the dialectical relationship between the Concept and the political form.

Based on the assessment that Hegel carried out a conceptual turn, the dimension of which is not yet fully understood, the main goal of the project is to determine the logical structure of Hegel's Concept, whereby philosophy would be able to return to its basic task: to develop the conceptual tools for thinking its own present. In this regard, the project opposes the depoliticization affirmed in the postmodern turn. Only in this way can philosophy contribute to the understanding of the problems of our time. Hegel’s philosophical program can therefore be understood as a response to the crisis of the traditional regime of thought, which in many respects reflected the political situation of his time. With Kant’s philosophy and “Pantheism controversy,” the crisis of thought spread universally, while at the same time bringing about a radical response from the Romantics, who advocated the abolition of reasonable thought. Therefore, Hegel, as a consistent proponent of the standpoint of Reason, sought to develop concepts that would have an internal structure allowing him to think that which, from the position of the Understanding, is inconceivable. In an attempt at devising a new metaphysical framework, Hegel under the influence of Spinoza’s political philosophy fundamentally transformed the common understanding of the logical form of the Concept: first and foremost, he conceived of the Concept in accordance with the model of form of (political) activity and life.

Project goals

Proceeding from these premises, the project examines Hegel’s transformation of the Concept while analyzing its novelty. By way of a close reading of Hegel and his contemporaries, the project examines, firstly, the "organological" form of the Concept, its relation to the sphere of the political, and the process of the formation of rationality. Secondly, it highlights the new metaphysical character of the Concept embedded in the political form. Thirdly, on the basis of the transformation of Hegel's Concept, it demonstrates Hegel's actuality while reviving the field of political philosophy. Thus, the project intervenes in contemporary philosophical discussions, especially as it relates to attempt at formulating a modern politics of knowledge. Additionally, by utilizing Hegel's speculative logic, the project expounds how the moments of decision and subjective self-determination are built into the very form of the Concept. Finally, the project’s added value consists in the establishing of a research infrastructure for the study of classical German philosophy in Ljubljana, facilitating a closer collaboration with leading European centers in the field of German classical and political philosophy.

Team leader

Zdravko Kobe, Professor of German classical philosophy and critical theory of society at the University of Ljubljana.

Researchers

Simon Hajdini, Assistant Professor in the Department of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana

Gregor Moder, Assistant Professor in the Department of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana

Lidija Šumah, PhD assistant in the Department of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana

Samo Tomšič, Senior Research Associate in the Department of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana

Goran Vranešević, Assistant Professor in the Department of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana

International cooperation

Luca Illetterati (University of Padua) is professor of theoretical philosophy at the University of Padua. He also serves as president of the Italian Society for Theoretical Philosophy, is a board member of the “Internationale Hegel Vereinigung”, has led various national and international research projects, coordinates a scientific group at the University of Padua on classical German philosophy, and is the chair of the Italian Society for Theoretical Philosophy (SIFiT).

Sebastian Rödl (University of Leipzig) is professor of practical philosophy at the University of Leipzig. Prior to that, he was Associate Professor of Philosophy at the University of Pittsburgh and Professor of Philosophy at the University of Basel.

Andrea Kern (University of Leipzig) is professor of the history of philosophy at the University of Leipzig.

Jean-François Kervégan (Paris I, Sorbonne) is professor at the University of Paris 1 Panthéon-Sorbonne. His work is situated at the intersection of classical German philosophy (Hegel and Kant), political philosophy (theory of the state and sovereignty, politics and conflict), and philosophy of law (theory of normativity, the relationship between legal normativity and ethics).

Franck Fischbach (Université de Strasbourg) is professor of philosophy at the University of Strasbourg. His main field of research and teaching is German classical philosophy from Hegel to the present day, and the establishment of an independent social philosophy in France.

Birgit Sandkaulen (Ruhr University in Bochum) is a full professor of philosophy at Ruhr Bochum University and director of the Research Center for Classical German Philosophy / Hegel Archives. She is the co-leader of the project “Friedrich Heinrich Jacobi: Briefwechsel. Text - Commentary - Wörterbuch Online” at the Saxon Academy of Sciences in Leipzig and co-editor of “Hegel-Studien”.

  • First work package - Preparatory phase (months 1-6): analysis of current literature on the topic of the project, with an emphasis on reviewing the works of Hegel's contemporaries and Hegel's political thought. The purpose of the work package is to gain a detailed insight into the state-of-the-art.
  • Second work package - Analysis of Hegel's concept of politics (months 7-19): group members will analyze and interpret their case studies with a focus on studying the structure of Hegel's Concept in relation to the form of politics, utilizing a common set of research questions to ensure comparability.
  • Third work package - International scientific cooperation (months 20-30): the establishing of scientific research exchange with the University of Padua and other partner institutions in order to facilitate contemporary philosophical and political discussions. The cooperation will take the form of internal colloquia in Ljubljana for members of the research group and participating foreign researchers. The findings will be published in Slovenian publications. In addition, five events on relevant topics in the field of Hegel's political philosophy will be prepared in partnership with the Hegel Association Aufhebung.
  • Fourth work package - Dissemination of research results (months 30-36): organization of an international symposium on Hegel's Science of Logic and the publication of relevant outputs in international publications and monographs. Individual researchers will participate in international conferences and congresses. The results of the project work will be published as independent contributions to contemporary philosophical thought.

Announcements / News / Project events

Introductory meeting of the project group through the ZOOM platform.

As part of the Hegel's Political Philosophy project, the Research Group for Classical German Philosophy will be holding regular seminars, which will strive to revive political philosophy by actualizing Hegel's concept in it's political form.

If Hegelism was trapped from the very beginning in a constant stream of affirmative and negative judgments, Hegel's political philosophy has long been considered reactionary and ultimately wrong. And yet the original, productive, and even revolutionary character of Hegel's thought must be sought precisely in the dialectical relationship between concept and political form. Based on the assessment that Hegel created a conceptual turn, the dimensions of which have not yet been fully understood, the main intention of the seminar is to determine the logical structure of Hegel's concept so that philosophy could return to its basic task, thinking of its time.

Hegel - Seminar

Seminars:

Invitation to the seminar

Invitation to the seminar

On Tuesday, 14 December 2021, a lecture entitled  Further reflections on Milner's 'philosophy of #metoo' was presented by Adriana Zaharijević, Senior Research Fellow at the Institute of Philosophy and Social Theory at the University of Belgrade. The lecture was organised at the Faculty of Arts, University of Ljubljana and the Slovenian Research Agency project Hegel's Political Metaphysics

Invitation

A series of lectures by Heiner F. Klemme, Professor of History of Philosophy in the Department of Philosophy at the University of Halle, will take place from 5 to 7 April 2022.

- Maximizing Freedom? Kant and Guyer on the value of freedom and reason.

- For and against colonialism. Kant on cosmopolitan right and the meaning of history.

- Humanität und Selbsterhaltung. Kant oder Heidegger?

The lectures are organised by the Faculty of Arts within the framework of the Slovenian Research Agency project Hegel's Political Metaphysics.

Invitation.

Lectures by Gaetano Chiurazzi, Professor of Philosophy at the University of Turin and lecturer at the Collège international de philosophie in Paris, will take place on 20 to 21 April 2022. 

- Bit is dynamis. Plato's introduction of the concept of dynamis

- The infinite and its expression in the chapter on quantity in Hegel's Science of Logic

The lectures are organised by the Department of Philosophy at the Faculty of Arts within the framework of the Slovenian Research Agency project Hegel's Political Metaphysics. 

Invitation