Skupno med substanco in subjektom: heglovski predlog nove socialne ontologije

Sodobna družba je dosegla nepremostljivo pregrado, ki se kaže v številnih krizah, od gospodarske in ekološke do socialne in konceptualne. Ne le da nismo sposobni organizirati učinkovitega odpora proti katastrofalnim posledicam »absolutnega kapitalizma« (Balibar), temveč se zdi, da smo izgubili sposobnost, da bi si predstavljali skupno prihodnost človeštva. Ta slepa ulica se odraža v znanstveni in ekonomski podreditvi narave, ki jo spremlja družbeno uveljavljanje vsesplošnega individualizma. Da bi našli poz iz te slepe ulice, potrebujemo novo paradigmo, ki zajema tako področje individualnega in kolektivnega delovanja kot tudi formalnih in neformalnih struktur, ki zagotavljajo in podpirajo družbeno kohezijo. Ta paradigma je skupno.

Glavni cilj raziskovalnega projekta je oblikovati novo zasnovo skupnega. Četudi se  sklicevanje na skupno najpogosteje pojavlja v kontekstu prizadevanj za alternativno rabo virov, ki ostaja znotraj posestne paradigme (»skupno dobro«), ga mi razumemo kot temeljno načelo, ki določa naš odnos do nas samih in do sveta, torej kot prakso. Za razliko od običajnega razumevanja skupnega, ki naj bi bilo v nasprotju s posameznikom, si ga bomo mi prizadevali oblikovati na način, ki bi posamezniku odprl prostor za njegovo spontano samoudejanjanje. Hegel je eden od filozofskih klasikov, ki v tem pogledu še vedno ponuja aktualen pristop. Njegova filozofija obsega najbolj dovršen poskus razumevanja modernega problema, kako misliti partikularno in univerzalno, individualno in družbeno, da bodo obema priznanje njune pravice. Med Heglovimi konceptualnimi orodji bomo mobilizirali skupno oz. obče delo [das allgemeine Werk]. Projekt bo pokazal, da je Heglova ideja skupnega oz. občega dela ključna za novo razumevanje skupnega, hkrati pa predstavlja konceptualni gradnik nove družbene ontologije.

V primerjavi s Heglovimi bolj znanimi modeli mišljenja intersubjektivnosti, denimo modelom vzajemnega pripoznanja, model občega oz. skupnega dela zajame proces posameznikovega samoudejstvovanja tako, da pojem delovanja naveže na umetniško ustvarjanje. Umetniško delo je izraz posameznikove enkratnosti, obenem pa objektivna entiteta, ki zahteva presojo drugih. Model občega dela tako zajema tako bivanje kot delovanje, singularno in kolektivno; delo v procesu interpretacije tako postane »delo vseh in vsakogar«, skupna podlaga, ki odpre možnost samoudejstvovanja skozi sodelovanje pri skupnem delu, in stvar univerzalne skrbi, ki je neodvisna od vsakega posebnega napora. Pri Heglu sta model občega dela izpodrinila bolj znana pojma objektivnega duha in etične substance. S tem pa je njegova ustreznost za mišljenje naše sedanjosti, zlasti pogoje možnosti skupnega delovanja, ostala neraziskana. 

Raziskovalni projekt vodi vprašanje, katera struktura subjektivnosti ostaja tako rekoč nerealizirana v sodobni filozofiji. Da bi se lotili tega vprašanja, projekt odstopa od zgodovinske genealogije, ki temelji na razmerju med posameznikom in skupnim, pri čemer je osrednja pozornost namenjena vlogi klasične nemške filozofije, zlasti Hegla, ter stalnemu vplivu heglovskega filozofskega modela na sodobna spoznanja o skupnem. Raziskava bo zato razdeljena na dva glavna dela: (i) nastanek problematike skupnega v nemškem idealizmu in njeno reševanje v okviru razvoja Heglovega filozofskega sistema; (ii) transformacija heglovske "filozofije skupnega" v postheglovski politični filozofiji, natančneje v marksistični kritiki politične ekonomije in kritični teoriji v širšem smislu (vključno s feminizmom, kritično ekologijo in teoretsko psihoanalizo). Projekt bo bolj podrobno razdeljen na tri poglobljene raziskave.

K projektnemu delu bo pomembno prispeval podcast, ki bo širokemu občinstvu omogočil vpogled v to, kako izničenje skupnega vpliva na njihovo življenje. Pripravili ga bomo v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter priznanimi slovenskimi in mednarodnimi filozofi, ki bodo vsebino in rezultate projekta predstavili širši slovenski javnosti. 

Vodja ekipe
Zdravko Kobe, redni profesor nemške klasične filozofije in kritične teorije družbe na Univerzi v Ljubljani.

Raziskovalci
Lea Kuhar, podoktorska raziskovalka na Univerzi Södertörn v Stockholmu in asistentka z doktoratom na Oddeleku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Bojana Jovićević, asistentka z doktoratom na Oddelku za filozofijo FF UL
Martin Hergouth, asistent z doktoratom na Oddelku za filozofijo FF UL
Samo Tomšič, znanstveni sodelavec na FF UL in profesor na Univerzi v Dresdnu

Mednarodni zunanji sodelavci
Alison Stone (Lancester University)
Dina Emundts (Freie Universität Berlin)
Luca Illetterati (University of Padua)
Petar Bojanić (Institute for Philosophy and Social Theory, University of Belgrade)
Sebastian Rödl (University of Leipzig)
Franck Fischbach (Université Paris 1 Panthéon-Sorbonne)
Dirk Quadflieg (University of Leipzig)
Jamila Mascat (Utrecht University)
Ankica Čakardić (University of Zagreb)
Andina Tiziana (University of Torino)
Georges Faraklas (Panteion University)
Luca Corti (University of Padua)

Delovni sklop: pojav problema skupnega v nemškem idealizmu in njegova razrešitev v razvoju Heglovega filozofskega sistema;

prva faza (1. 9. 2023-31. 3. 2024) zajema rekonstrukcijo zgodovinskega in konceptualnega ozadja razvoja ideje skupnega in njene aktualizacije s Heglovim konceptom skupnega kot politične forme;

druga in osrednja faza (1. 4. 2024-31. 12. 2024) je posvečena temeljiti predelavi pojma skupnega v skladu s tremi glavnimi raziskovalnimi usmeritvami (njegova notranja struktura, politična oblika pojma in metafizični vidik pojma);

Delovni sklop: preoblikovanje heglovske filozofije skupnega v postheglovski politični filozofiji, zlasti v marksistični kritiki politične ekonomije in kritični teoriji v širšem smislu (vključno s feminizmom, kritično ekologijo in teoretsko psihoanalizo):

tretja faza (1. 1. 2025-31. 1. 2026) raziskuje uporabo v sodobnih filozofskih in političnih razpravah ter vključuje razširjanje rezultatov;

četrta in zadnja faza (1. februar 2026-31. avgust 2026) bo posvečena razlagi sodobnega pojma skupnega in pripravi izvirnih prispevkov k sodobni teoriji skupnega, ki bodo temeljili na oblikovanju nove družbene ontologije pod vplivom Hegla.

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20873

HERGOUTH, MARTIN, »Failure of immediacy, necessity of immediacy and the function of writing«. Prispevek na konferenci Wittgenstein and Hegel –Normativity and Rationality. Zagreb, Hervaška, September 2024. https://wittgensteinhegel2017.weebly.com/zagreb-2024.html

–––. »Why does ethical life require the idea of the good?«. Prispevek na konferenci Hegel congress 2024. Tbilisi, Gruzija, oktober 2024, https://hegel-kongress.gtu.ge/en

–––. »Modality of Hegelian War«.  Prispevek na konferenci War and Peace after Kant. Ljubljana, Slovenja, November 2024. https://www.speculativethought.com/war-and-peace-after-kant

JOVIĆEVIĆ, Bojana. »Perpetual Peace as Capacity«. Prispevek na konferenci War and Peace after Kant, Ljubljana, Slovenija, November 2024. https://www.speculativethought.com/war-and-peace-after-kant

–––. »Hegel on Women, State, Politics. The Case of Susanna Maria von Tuchers«. Prispevek na konferenci Gendering Idealism, Chieti, Italija, November 2024. https://www.hegelpd.it/hegel/conference-gendering-idealism-chieti-20-22-october-2024/

–––. »On The Logical Place of Domination in the Universality of Reason«. Brill-Fink. 2025. Pred izidom. 

–––. »Hegel und Feminismus – zur philosophischen Relevanz«. (v soavtorstvu s Karen Koch). Vittorio Klostermann Verlag. 2025.

–––.  »The Rationality of Evil«, gostujoče predavanje, Beograd, december 2024. https://ifdt.bg.ac.rs/events/lecture-bojana-jovicevic-hegel-on-the-rati…

KOBE, Zdravko. Critique between Kant and Foucault. Cogency : journal of reasoning and argumentation. 2024, vol. 16, no. 1, str. 11-27. ISSN 0719-9430. https://cogency.udp.cl/index.php/cogency/article/view/436/187, DOI: 10.32995/cogency.v16i1. [COBISS.SI-ID 224868099], 

–––. Kaj hoče ljudstvo? : problem javnega mnenja pri Heglu in sicer. Javnost. 2024, vol. 31, supl., str. s1-s13. ISSN 1318-3222. https://javnost-thepublic.org/article/2024/5/1/, DOI: 10.1080/13183222.2024.2443729. [COBISS.SI-ID 224387843],