Misli svetlobe in senc: Razprave o filozofskem delu Marka Uršiča

Prof. dr. Marko Uršič je upokojeni profesor za logiko in filozofijo narave na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegov filozofski in leposlovni opus obsega vrsto knjig in mnogo člankov v domačih in tujih revijah. Kot profesor je poleg logike predaval predvsem filozofsko kozmologijo, filozofijo prostora in časa ter renesančno filozofijo, o katerih je imel tudi več ciklov javnih predavanj. S soavtorico Olgo Markič sta napisala visokošolski učbenik Osnove logike, ki je bil večkrat ponatisnjen. Ustanovil in urejal je religiološko in filozofsko revijo Poligrafi, v kateri je, med drugim, uredil zbornik Panteizem in monografijo Nikolaj Kuzanski. Pri Slovenski matici je bil urednik Kozmoloških dialogov Giordana Bruna v prevodu Mojce Mihelič, zadnjih nekaj let pa ureja Plotinove Zbrane spise v prevodu Sonje Weiss. Uršičevo glavno knjižno delo je velika tetralogija Štirje časi s podnaslovom »Filozofski pogovori in samogovori«. Zadnja leta se posveča predvsem filozofiji (novo)platonizma in japonskemu budizmu.Z zbornikom Misli svetlobe in senc želijo kolegice in kolegi počastiti Uršičevo sedemdesetletnico. V njem so zbrane razprave, ki so jih avtorji predstavili na simpoziju novembra 2019 ob Uršičevi upokojitvi. Prispevki kažejo na širok vsebinski razpon filozofskih tem, ki časovno segajo od Parmenida do sodobnih filozofov umetne inteligence pa tudi pesmi Borisa A. Novaka, ki uvajajo in zaključujejo filozofski del ter ga umetniško bogatijo.