Začela se je konferenca Z jeziki danes za jutri: Aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur

Predstava staroindijske študentske gledališke skupine

Predstava staroindijske študentske gledališke skupine

5. 10. 2023 se je ob svetovnem dnevu učiteljev na Filozofski fakulteti (FF UL) s slavnostno otvoritvijo začela konferenca Z jeziki danes za jutri: Aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur. Na konferenci, ki jo na fakulteti pripravljamo kot zaključek študijskega leta 2022/23, ki smo ga posvetili jezikom, in kot uvod v študijsko leto 2023/24, ki ga bomo posvetili učiteljem in učiteljicam, sodeluje 170 udeleženk in udeležencev.

Tema konference je poučevanje tujega jezika in slovenščine. “Slovenci živimo na križišču slovanskega, romanskega, germanskega in madžarskega sveta, smo na stičišču različnih jezikov in tako na prepihu, ki neprestano prinaša do nas različne jezikovne glasove, ki jih slišimo od malega. Imamo narodnostne manjšine, ki pri nas uživajo vse potrebne pravice, in naše narodnostne manjšine v tujini, ki si tako stanje še želijo. Jezike sicer v svojih glavah stereotipno delimo na dobre sosedske jezike, pa tiste bolj ali manj potrebne, skupne jezike ... veliki jezike in periferne. Ampak slovenska mentaliteta vse te jezike sprejema, priznava prav tako kot svojega,” je na otvoritveni slovesnosti povedala dekanja FF UL prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in dodala, da so tuji jeziki za Slovence od nekdaj pomembni za sporazumevanje in izmenjavo idej; smo narod, ki je tako rekoč nastal s prevodom. “Zato je jezikovni pouk in pouk tujih jezikov vedno kotiral visoko na lestvici pomembnih predmetov v šoli.”

FF UL v veliki meri sestavljajo jezikovni oddelki, ki izobražujejo za jezikovne poklice; od 21 oddelkov je takih devet, skupaj na teh oddelkih poučujejo 53 jezikov, skupaj s perzijščino, za poučevanje katere smo na fakulteti v sredo podpisali tudi sporazum o sodelovanju s Fakulteto za perzijski jezik in literaturo Payame Noor univerze Islamske republike Irana. “Jezikovni poklici so še kako pomembni v globalnem sporazumevanju, lahko so družbeno prestižni in dobro plačani, kot je poklic konferenčnih tolmačev, ali pa družbeno potrebni, pa za kapital nezanimivi, kot je na primer tolmač za skupnost ali za znakovni jezik. Lahko pa se odvijajo zgolj na etični pogon, če pomislimo na prevajanje literature. Na jezikovnih in drugih oddelkih Filozofske fakultete pa že od nekdaj izobražujemo tudi učitelje, predvsem kader za gimnazije in druge srednje, pa tudi osnovne šole. Takih oddelkov je pri nas 16,” je še obrazložila odločitev o organizaciji leta jezikov in leta učiteljev dekanja FF UL in dodala, da želimo ohraniti barvitost jezikov, jih širiti iz enega centra, ki ga v Sloveniji predstavlja FF UL, in vsem povedati, da nam gre to dobro od rok (ali od jezika).

Zbrane na otvoritvi je pozdravil tudi prorektor UL prof. mag. Matjaž Drevenšek, ki je povedal, da fakulteta pri svojem delu uživa polno podporo Univerze v Ljubljani  in vsem sodelujočim zaželel uspešno konferenco.

Otvoritev konference je popestril glasbeni program v več jezikih in predstava staroindijske študentske gledališke skupine, pod vodstvom doc. dr. Luke Repanška, ki je v izvirnem sanskrtu prakrtu prikazala prvo dejanje znamenite drame staroindijskega dramatika Bháse Abhiekanāakam.

Konferenca bo na FF UL potekala 6. in 7. 10. Program je dosegljiv na tej povezavi.

Zbornik:

Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference

Foto: Janez Zalaznik

Zadnje novice

Simpozij Prihodnost Palestine in Izraela: je ‘rešitev dveh držav’ (še) rešitev?

Doc. dr. Primož Šterbenc, mag. Žiga Smolič, Ana Tasič in Kristina Božič (od leve proti desni)

Predavanje prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken: Znanost, umetnost in izobraževanje: Iz zgodovine Goethejeve hiše v Frankfurtu

Prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken med predavanjem

Alumni klub geografov je izvedel okroglo mizo ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Utrinek z dogodka (foto: Tim Gregorčič)