Praktična filozofija med Kantom in Heglom

Historični in konceptualni okvir Kantove teorije moralnosti (nauk o popolnosti, nauk o srečnosti, teorija moralnega čuta ).
Kantov poskus apriorne zasnove univerzalne etike, ki odpira poseben prostor za moralnost in pojmu svobode podeli pozitivno vsebino. Kritika utilitarizma. Problem formalizma dolžnosti (tipika) in določitve volje (moralno občutje).
Nasprotje med nagnjenjem in dolžnostjo pri Schillerju; Schillerjev predlog uskladitve čutnosti in uma v pojmu lepe duše.
Heglova recepcija Kantove teorije moralnosti; ugovori glede nedejanskosti, formalizma in nedoločljivosti moralnega dejanja pri Kantu; Heglova teorija nravnosti; pomen objektivnosti in intersubjektivnosti za določitev vsebine dejanja in za presojo njegove moralne vrednosti.
Teorija delovanja pri Kantu in Heglu. Pojmovanje svobode pri Kantu in Heglu. Kritika svobode kot svobode izbire.
Vplivi Kantove in Heglove moralne teorije na drugih področjih človekovega delovanja (družba, zgodovina).
Vpliv na sodobno filozofijo; problemi sodobne filozofske diskusije v odnosu do Kanta in Hegla.

- I. Kant, Kritika praktičnega uma, Analecta, Ljubljana 2003, str. 5-159. COBISS.SI-ID - 121899008
- Fr. Schiller, Spisi o etiki in estetiki, Ljubljana, 2005, str. 7-98. COBISS.SI-ID - 223043584
- G. W. F. Hegel, Oris filozofije pravice, Krtina, Ljubljana, 2013, str. 13–58, 105–149. COBISS.SI-ID – 271154176