Fenomenološka in kulturna hermenevtika

Fenomenološka in kulturna hermenevtika

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 30

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Komel Dean

A) Fenomenološka hermenevtika
Filozofsko razvitje situacije sodobnosti mora najprej upoštevati dosežke fenomenološke in hermenevtične filozofije v prejšnjem stoletju ter jih preveriti tako v razmerju do filozofske tradicije kot do aktualne filozofske situacije. Izhodiščni vidik je moderno izkustvo nihilizma, ki filozofiji nalaga, da išče v smeri druge govorice. Interpretativna prisvojitev temeljnih fenomenoloških in hermenevtičnih tekstov tvori tisto osnovo, na podlagi katere se izriše topologija tematskega polja v konceptih »intencionalnosti« »svetovnosti«, »jezika«, »tekstualnosti«, »diference«, »eksistence« »zgodovine«, »sodobnosti«, »tehnike«, »umetnosti« Filozofije pri tem ni mogoče predpostavljati kot gotove vednosti, marveč iz odprte napotenosti mišljenja v sledenju fenomenski govorici.

B) Kulturna hermenevtika
Uvodoma so predstavljeni zgodovinski in sodobni vidik pojmovanja kulture v razmerju do filozofije.
Filozofsko pojmovanje kulture je nadalje obravnavano v razmerju do religije, umetnosti, znanosti in politike. Posebna pozornost je namenjena specifičnosti humanističnih ved, koliko najdejo svoj aplikativni smisel v kulturi. K temu se priključuje obravnava vpliva informacijskih tehnologij na kulturo v njenem družbenem in ustvarjalnem pomenu.
Razumevanje kulture v družbenem kontekstu je danes povezano predvsem s široko problematiko interkulturnosti, ki terja filozofsko refleksijo pojmovnja identitet in različnosti. K temu se pridružujejo tudi elementi pop kulture, ki predstavlja prevladujoči način kulturnega posredovanja danes.
Naposled je obravnavan še smisel še smisel ustvarjalnosti, ki se izmika kulturni inštituciji in kaže na njene meje.

A Fenomenološka hermenevtika / Phenomenological hermeneutics

Edmund Husserl: Fenomenološka arheologija, Phainomena 51-52(2005) str. 5-9.
Martin Heidegger: Identiteta in diferenca, Maribor 1990, 7-20.
Martin Heidegger: Na poti k govorici, Ljubljana 1996. str. 86-161.
Jacques Derrida: »Razlîka«, v Izbrani spisi, Ljubljana 1994, str. 3- 27.
Gilles Deleuze: Razlika in ponavljanje, maska in preobleka, Problemi 49/1-2, Ljubljana 2011, str. 123-153
Gianni Vattimo: Dogodivščine razlike, Literatura 89/90, Ljubljana 1998, str. 51-67
Maurice Merleau-Ponty: »Preplet – hiazem«, v: Vidno in nevidno, Ljubljana, str. 115-137.
Jean- François Lyotard, Navzkrižje, Ljubljana 2003, str. 12- 56

B Kulturna hermenevtika / Cultural Hermeneutics

Friedrich Nietzsche: “O resnici in laži v zunajmoralnem smislu”, Filozofija na maturi XI/1-2 (2004), str. 65-72.
Georg Simmel, “Koncept in tragedija kulture”, v: G.S., Izbrani spisi o kulturi, Ljubljana 2000, 27—54.
Johan Huinzinga: O izvoru kulture v igri, v: Huinzinga –Callois- Fink, Teorija igre , Ljubljana 2003, str. 7-85.
Martin Heidegger: “Poreklo umetnosti in določitev mislenja”, v: O umetnosti, Ljubljana 2015, str. 229-247 Fredrich Jameson: “Kulturna logika poznega kapitalizma”, v: F. J., Modernizem, Ljubljana 2001., str. 7-68.