Filozofija zavesti in življenja

Predmet obravnava tematiko s presečišča filozofije duha, filozofije znanosti, metafizike in epistemologije. Ukvarja se z izvorom, naravo in medsebojno prepletenostjo »zavesti« in »življenja« s filozofskega (filozofija duha, fenomenologija), znanstvenega (biologija, kognitivna (nevro)znanost) in družbenega vidika (sociologija, zgodovina). Predmet je naravnan izrazito transdisciplinarno, kar pomeni, da črpa iz različnih filozofskih tradicij (analitične, kontinentalne in azijske).

Predmet sestoji iz treh medsebojno povezanih sklopov:
(a) izvor in narava zavesti
- kratki zgodovinski pregled različnih pristopov k proučevanju zavesti: analitična, fenomenološka in azijska tradicija (zlasti budizem);
- različne filozofske klasifikacije in teorije zavesti;
- težek problem zavesti (problem »kvalij« oz. »takšnosti«);
- različni metodološki pristopi k proučevanju zavesti: prvoosebni (fenomenološki) in tretjeosebni (znanstveni);
- poskusi in problemi določanja nevroloških korelatov zavesti;
- izsledki in omejitve fenomenološkega proučevanja zavesti;
- izsledki in omejitvami sodobnih nevroloških raziskav zavesti s pomočjo slikovnih tehnik (fMRI, SPECT itd.);
- nevrološke študije bolnikov z motnjami zavesti.
(b) izvor in narava življenja
- kratka zgodovina različnih pojmovanj življenja od antike do sodobnosti;
- pojmovne, metodološke in empirične težave pri določanju kriterijev živosti;
- pretekli in sedanji spori med redukcionističnimi (mehanicističnimi) in holističnimi (sistemskimi) pristopi k proučevanju življenja;
- metafizičnimi in epistemološkimi predpostavkami redukcionističnih, organicističnih in vitalističnih pojmovanj življenja;
- koncept življenja v horizontu evolucijske teorije.
(c) medsebojna povezava med zavestjo in življenjem
- osrednja vloga raziskovanja zavesti in življenja v filozofiji in znanosti (konceptualne, metodološke in empirične težave);
- kratek zgodovinski pregled različnih teorij o medsebojni povezanosti življenja in zavesti (vprašanje »primata« ali »sodoločenosti«): analitična, objektivistična, neokantovska, eksistencialna in budistična perspektiva;
- pregled in kritika teorij o strukturni kontinuiranosti med življenjem, umom in zavestjo;
- življenje in zavest v perspektivi evolucijske teorije;
- problematika zavesti in življenja v luči drugih filozofskih problemov (duh-telo, realizem-antirealizem, emergenca itd.).

Blackmore, Susan. (2013). Zavest: zelo kratek uvod, Krtina. COBISS.SI-ID - 268519424
Chalmers, David J. (1997). The Conscious Mind, Oxford University Press. COBISS.SI-ID - 4560994
Dennett, Daniel C. (2012). Pojasnjena zavest. Krtina. COBISS.SI-ID - 264621824
Dawkins, Richard. (2006). Sebični gen. Mladinska knjiga. COBISS.SI-ID - 229609216
Gallagher, Shaun in Zahavi, Dan (2012). The Phenomenological Mind. Routledge.
https://dl.icdst.org/pdfs/files/45cd446f868f4230dc4e3546e97a5df7.pdf
Jonas, Hans. (1966/2001). The Phenomenon of Life. Northwestern University Press. COBISS.SI-ID - 48460130
Maturana, Humberto in Varela, Francisco J. (1998). Drevo spoznanja. Studia humanitatis. COBISS.SI-ID - 77377536
Merleau-Ponty, Maurice. (2006). Fenomenologija zaznave. Študentska založba. COBISS.SI-ID - 229786112
Thompson, Evan. (2007). Mind in Life: Biology, Phenomenology, and the Sciences of Mind. Harvard University Press.
https://lchc.ucsd.edu/MCA/Mail/xmcamail.2012_03.dir/pdf3okBxYPBXw.pdf
Varela, Francisco J.; Thompson, Evan in Rosch, Eleanor. (2017). Utelešeni um: kognitivna znanost in človeško izkustvo. Krtina) COBISS.SI-ID - 293381632