© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.
Accessibility Cookies Privacy Policy
Design and development: ENKI
Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezanimi operacijami varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.
© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.
Accessibility Cookies Privacy Policy
Design and development: ENKI